Belgijsko sodišče je odločilo, da morata Poljska in Romunija izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma z EU in od podjetij Pfizer in BioNTech kupiti nepotrebna cepiva proti covidu v vrednosti 1,9 milijarde evrov (2,2 milijarde dolarjev).
Primer je povezan s sporazumi, ki jih je Bruselj sklenil na vrhuncu pandemije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je zaradi svoje vloge pri teh spornih dogovorih soočila s kritikami.
Komisija se je takrat zavzemala za skupni nakup milijard odmerkov in njihovo razdelitev med države članice EU, ki so se borile za zajezitev covida. Na koncu je v letih 2020 in 2021 podpisala večmilijardne pogodbe s proizvajalci cepiv.
Poljska je leta 2022 zavrnila spoštovanje svojega dela dogovora, pri čemer je kot razlog navedla izboljšane razmere glede covida-19 in morebitno zlorabo prevladujočega položaja s strani Pfizerja. Romunija je kmalu sledila temu zgledu. Ameriški farmacevtski velikan je leta 2023 vložil tožbo proti obema državama.
Bruseljsko sodišče je v svoji sodbi zavrnilo argumente toženih strank in razsodilo, da zmanjšanje stopnje okužb ne upravičuje "spremembe" pogodbenih obveznosti.
Glede na sodbo bi morala Poljska kupiti cepiva Pfizer v vrednosti 1,3 milijarde evrov, Romunija pa odmerke v vrednosti 600 milijonov evrov.
Poljska je sporočila, da bo »uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za razveljavitev te sodbe in obrambo svojih interesov«. Bukarešta je sporočila, da zahtevani znesek predstavlja »enakovrednost ... regionalne bolnišnice v Romuniji«, in napovedala tudi pritožbo zoper odločitev.
Sporni sporazum EU o cepivih je privedel do tako imenovanega škandala Pfizergate, v katerem sta bili Evropska komisija in osebno von der Leyen obtoženi prikrivanja podrobnosti pogajanj s Pfizerjem in AstraZeneco.
Von der Leyenova je bila še posebej kritizirana zaradi zavrnitve objave ali hrambe ključnih besedilnih sporočil, ki si jih je domnevno izmenjala z izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo, kar je lani celo privedlo do glasovanja o nezaupnici v Evropskem parlamentu, ki ga je na koncu preživela.
Pogodbo morajo spoštovati, če so se k njej zavezali/torej morajo videti, kaj so podpisali, in če je nastopila višja sila - konec pandemije, potem se jo lahko prekine, ker je škodljiva, nima smisla. Če se dokaže, da je v nasprotju z moralo, zakonom itd. ali da je nekdo izkoriščal monopol ali imel z nekom dogovor, potem je nična in jo je treba razveljaviti. Postopek zoper kozo in dokaz, da je nična, lahko razveljavi odločitev.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 2
07. Apr, 2026
Galerija:
(1%)
