Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaška lekarniška zbornica (HLJK) sta nedavno dvignili obrvi s svojim nasprotovanjem legalizaciji spletne prodaje zdravil, vitaminov in dodatkov brez recepta. Kot glavni razlog navajajo skrb za varnost potrošnikov in varovanje javnega zdravja ter opozarjajo na nevarnosti nenadzorovanega spletnega trgovanja. Očitno je trend obračanja ljudi iz dogmatske vere v zdravniški poklic dobil velike razsežnosti, zato se zdaj poskuša rešiti, kar se rešiti da. Toda ali se ljudje zavedajo, da te iste zbornice, ki se zdaj glasno zavzemajo za zdravje državljanov, v času pandemije COVID-19 niso mogle izraziti nobene skrbi, ko so zamolčale stranske učinke tako imenovanih "cepiv"?
Spletna prodaja: grožnja ali priložnost?
HLJK opozarja, da lahko spletna prodaja prehranskih dopolnil in zdravil povzroči širjenje nekakovostnih ali ponarejenih izdelkov. Magistra farmacije Marija Maja Čebulc občanom svetuje, naj se izogibajo nakupom vitaminov in magnezija preko spleta, saj tovrstni izdelki pogosto niso registrirani ali preverjeni. Zbornice predlagajo, da bi, če bo spletna prodaja še dovoljena, naročila sprejemali izključno v lekarnah s strokovnim svetovanjem, s čimer bi ohranili svoj monopol.
Le naivnim bi se ta boj proti spletnemu nakupovanju zdel kot varovanje javnega zdravja, ne pa zgolj kot poskus ohranitve dobičkov lekarn in farmacevtske industrije. Spletna prodaja omogoča konkurenčne cene in večjo dostopnost, kar ogroža tradicionalne dobavne verige, v katerih prevladujejo veliki igralci. Namesto ureditve, ki bi zagotavljala varnost potrošnikov, se zbornice zavzemajo za prepoved, kar jasno nakazuje, da njihova motivacija ni zdravje, temveč zaščita finančnih interesov.
Farmakomafija in pandemični molk
Še bolj zaskrbljujoč je molk HLK med pandemijo COVID-19. Medtem ko so bili državljani deležni agresivnih cepilnih akcij, svetovna znanstvena skupnost pa je razpravljala o stranskih učinkih in učinkovitosti »cepiva«, Zbornica ni pokazala prav nobenega zanimanja za javno razpravo ali opozorila na možna tveganja. Namesto tega so podprli agresivno politiko množičnega cepljenja, pri čemer so pogosto ignorirali skrbi državljanov in poročila o škodljivih učinkih.
Ta tišina ni naključna. Farmacevtska podjetja, katerih letni prihodki dosegajo stotine milijard dolarjev, imajo velik vpliv na zdravstveno politiko po vsem svetu. Na Hrvaškem, kjer so zdravstveni sistem in institucije, kot je HLK, tesno povezani z državnim aparatom, lahko farmacevtska podjetja izvajajo pritisk z lobiranjem, sponzorstvi in »partnerstvi«. V času pandemije, ko so »cepiva« prinašala rekordne dobičke, zbornica ni postavljala neprijetnih vprašanj o preglednosti podatkov ali dolgoročni varnosti. Zdaj, ko se borijo proti spletni prodaji prehranskih dopolnil, so nenadoma glasni v svoji »skrbi« za zdravje. To protislovje povsem jasno nakazuje, da so njihove odločitve odvisne od finančnih interesov in ne od javnega dobrega.
Denar kot gonilo politik
Farmacevtska podjetja ne vplivajo samo na zdravnike in ustanove, temveč tudi na regulatorne organe, kot je Agencija za zdravila in medicinske pripomočke (HALMED). Na primer, nezakonite strani, kot je "Ljekarna Osijek", ki prodajajo antibiotike brez recepta, so resen problem, vendar zbornice takšne primere uporabljajo kot izgovor za zatiranje celotne spletne trgovine. Namesto ciljnega boja proti nezakonitim platformam želijo ohraniti nadzor nad distribucijo vseh izdelkov, tudi neškodljivih vitaminov.
Ta pristop ni le omejujoč – je tudi drag za potrošnike. Lekarne, pogosto v sodelovanju s farmacevtskimi velikani, ohranjajo visoke cene prehranskih dopolnil, medtem ko spletne trgovine ponujajo alternative po nižjih cenah. Z omejevanjem spletne prodaje zbornice ščitijo profitne marže, ne pa zdravja državljanov. Hkrati pa njihova nekritična drža med plandemijo kaže, da so pripravljeni zamižati na resne težave, ko to ustreza močnim akterjem v industriji.
Pot naprej: Sistematična sprememba zdravstvene politike
Če si HLK in HLJK ter navsezadnje celotno zdravništvo resnično želita povrniti zaupanje državljanov, se morata oddaljiti od vpliva farmacevtske industrije in pristopiti transparentno. Prav tako bi morale zbornice ponovno razmisliti o svoji vlogi v politikah glede pandemije. Namesto molka bi morali zahtevati neodvisne študije o varnosti »cepiva« in javno razpravljati o stranskih učinkih. Le s takšnim pristopom bi lahko dokazali, da so na strani državljanov, in ne farmakomafije. To je njihova priložnost, da spremenijo svojo politiko. Kakšne so možnosti, da se to zgodi?
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
