"Telesa imajo majhne cilje. Ločijo se zaradi posvetnih stvari in ločijo zaradi posvetnih želja. Do takrat so mirne duše v stalnem objemu ljubezni, do smrti, ki jih popelje k Bogu.« (Khalil Gibran)
Obstaja veliko kultur po vsem svetu, ki častijo svoje mrtve konec oktobra ali v začetku novembra.
V Evropi je večer vseh svetih, v Mehiki je dan mrtvih. Stari Kelti so praznovali Samhain, stari Egipčani pa so prav tako verjeli, da so v tem času v dolini imeli veliko pojedino.
Vsekakor se zdi, da ima ta letni čas nekaj pomena, ko gre za spoštovanje cikla smrti in bližnjih ter možnost lažjega dostopa do sveta duhov.
Številna od teh starodavnih praznovanj vključujejo prepričanje, da je 31. oktobra tančica med živimi in mrtvimi najtanjša.
Različni festivali, ki slavijo svoje mrtve, obstajajo po vsem svetu, vendar je zanimivo, da veliko festivalov, ki to počnejo, na Zahodu potekajo okoli oktobra in novembra, v Aziji pa skoraj vsa njihova praznovanja potekajo okoli avgusta in septembra.
Čeprav veliko ljudi še vedno praznuje festivale, kot sta Samhain in Dan mrtvih, je zahodni svet pravzaprav ena redkih kultur, ki ne "praznuje" smrtnosti.
Na žalost smrt v zahodnem svetu še vedno ostaja tabu tema.
Naša zahodna kultura nas ne spodbuja k razmišljanju o smrti in omejitvah našega časa, kot to počnejo nekatere druge kulture. V nasprotnem primeru bi verjetno več pozornosti namenili pomembnejšim stvarem v življenju.
Zavest o nevidnih svetovih pa se krepi, narašča pa tudi potreba po zdravem odnosu do smrti, torej prehodu duha v drugo dimenzijo.
Slavljenje smrti pomeni tudi praznovanje življenja ter spoštovanje in zahvalo dušam, ki so odšle naprej in se dotaknile tvojega življenja.
V njihovo čast lahko prižgete svečko ali jim skuhate najljubšo jed ali naredite kaj drugega, kar za vas predstavlja praznovanje njihove nadaljnje prisotnosti med nami. Prav tako se zahvalite za dar, da ste živi.
Razmišljanje o smrtnosti telesa je nekaj, kar potrebujemo, zakaj torej ne bi tega časa v letu izkoristili za počastitev in spomin na cikle življenja in smrti. Navsezadnje je to krog življenja in nas vse premika.
Življenje na fizični ravni je le kratka epizoda v našem celotnem obstoju. Sprememba telesa je povsem naraven pojav na tem svetu. Nenehno se spreminjamo iz ene oblike v drugo, hkrati pa ohranjamo isto identiteto.
Smrt je pravzaprav iluzija. Če naše telo umre in se sooči s smrtjo, še ne pomeni, da je življenja konec. Življenje je preveliko in preveč obsežno, da bi mu lahko nasprotovali s smrtjo enega telesa.
Duša nikoli ne umre. Vsi smo duše s človeško izkušnjo, ne obratno. Mi kot duše smo večni in samo nadaljujemo svojo pot.
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
