Nemška vlada je v zadnjih letih močno povečala financiranje programov, namenjenih nadzoru digitalnega govora, kažejo nove raziskave. Po podatkih so se državne naložbe v ukrepe za nadzor in regulacijo spletnih vsebin od leta 2020 povečale za več kot petkrat in do leta 2025 dosegle približno 105,6 milijona evrov.
Ugotovitve izhajajo iz poročila »Omrežje cenzure: Regulacija in represija v današnji Nemčiji«, ki ga je objavila organizacija Liber-net, specializirana za spremljanje politik digitalnega nadzora in omejitev svobode govora po vsej Evropi.
Poročilo opozarja na rastočo mrežo državnih institucij, javnih organizacij za preverjanje dejstev, akademskih centrov, nevladnih organizacij in zasebnih partnerjev, ki sodelujejo pri regulaciji spletne komunikacije.
Kar se je začelo kot omejeni programi za boj proti »sovražnemu govoru«, se je sčasoma razvilo v celovit sistem državno financiranega spremljanja vsebin, ki ga podpirajo tako domača kot tuja sredstva.
Po podatkih Liber-neta je v to mrežo vključenih več kot 330 organizacij, dodeljenih pa je bilo več kot 420 nepovratnih sredstev. Vsak od njih je ocenjen glede na stopnjo sodelovanja v dejavnostih, povezanih z nadzorom javnega diskurza.
Samo med letoma 2020 in 2021 so se javne naložbe na tem področju potrojile, do leta 2023 pa se bodo ponovno podvojile.
Največji posamezni financer je Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF), ki je od leta 2017 investiralo več kot 56 milijonov evrov. Precejšen del teh sredstev je namenjen konzorciju RUBIN, ki razvija orodja na osnovi umetne inteligence za prepoznavanje in filtriranje »dezinformacij«.
Po poročilu so ti sistemi predstavljeni kot sistemi za zaščito javnega prostora, hkrati pa centralizirajo odločitve o tem, kaj se šteje za sprejemljiv govor.
Dodatno vlogo ima tudi mednarodno financiranje. Evropska unija je od leta 2018 investirala približno 30 milijonov evrov, vključno s štirimi milijoni za program Media Fit nemške javne službe Deutsche Welle, katerega cilj je oblikovati narativ o vojni v Ukrajini. Združene države Amerike so po poročilu namenile približno 400.000 dolarjev za delo 14 nemških organizacij.
Vzporedno s povečanjem financiranja so se okrepili tudi ukrepi izvrševanja. Junija 2025 je nemška policija izvedla približno 170 racij pri ljudeh, osumljenih »sovražnega govora« na spletu. Podobna dejanja so bila zabeležena že prej, vključno s primerom novinarja Davida Bendelsa, glavnega urednika portala Deutschland Kurier, ki je bil pogojno obsojen zaradi objave mema z notranjo ministrico Nancy Feser.
Pravna podlaga za takšne ukrepe je Zakon o izvrševanju omrežij (NetzDG), ki internetne platforme zavezuje k hitremu odstranjevanju vsebin, ki se štejejo za nezakonite ali žaljive. Čeprav je bil zakon sprva predstavljen kot sredstvo za boj proti ekstremizmu, kritiki – vključno s strankami na levi, liberalni in desni strani – opozarjajo, da daje pretirana pooblastila zasebnim podjetjem in resno spodkopava svobodo javne razprave.
Po analizi Liber-neta Nemčija danes predstavlja eno ključnih središč evropskega sistema nadzora informacij, v katerem se pod pretvezo boja proti dezinformacijam vzpostavlja institucionaliziran model nadzora nad javnim govorom.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
