Koncept temelji na gensko spremenjenih rastlinah, ki v svojih tkivih proizvajajo antigene.
Čeprav se sliši kot znanstvena fantastika, znanstveniki po svetu dejansko razvijajo cepiva, ki jih ne bi več prejeli z iglo, temveč bi jih – dobesedno – zaužili z obrokom. Gre za t. i. užitna cepiva, ki predstavljajo enega najdrznejših korakov v razvoju imunizacije prihodnosti.
Koncept temelji na gensko spremenjenih rastlinah, ki v svojih tkivih proizvajajo antigene – beljakovine virusov ali bakterij – podobno kot jih vsebuje klasično cepivo. Ko zaužijemo takšno rastlino, se lahko ti antigeni v črevesju povežejo z imunskim sistemom in sprožijo zaščitni odziv.
V laboratorijih so že uspešno razvili poskusna užitna cepiva v bananah, krompirju, paradižniku, solati, špinači, rižu, celo v mikroalgah. Testirali so jih proti različnim boleznim, od hepatitisa B in norovirusa do stekline, kolere in celo COVID-19. V nekaterih kliničnih študijah so udeleženci po zaužitju gensko spremenjenega krompirja s hepatitis antigenom razvili protitelesa – čeprav za zdaj še ne v zadostni meri, da bi to lahko šteli za zaščitno cepljenje.
Užitna cepiva ponujajo kar nekaj prednosti, trdijo raziskovalci. Ker ne potrebujejo injekcije ali zdravstvenega osebja, so teoretično izjemno primerna za cepljenje v revnejših državah, na težko dostopnih območjih in v kriznih razmerah. Cepljenje bi lahko potekalo doma, z obrokom. Odpade tudi strah pred iglami – zlasti pri otrocih in osebah z anksioznostjo.
A hkrati razvoj spremlja precej izzivov. Eden večjih je natančno odmerjanje, saj rastline ne proizvajajo vedno enake količine antigena. Problematična je tudi stabilnost – veliko antigenskih beljakovin se razgradi pri kuhanju ali v prebavilih, preden sploh dosežejo imunski sistem.
V določenih primerih se lahko telo celo »navaja« na zaužiti antigen kot na običajno hrano in ne sproži ustreznega imunskega odziva. In nenazadnje je tu še vprašanje javnega sprejemanja gensko spremenjene hrane, ki ostaja občutljivo – tako z vidika etike kot okoljske varnosti.
Za zdaj nobeno užitno cepivo še ni registrirano za uporabo pri ljudeh. Večina ostaja v predklinični fazi, nekatere raziskave pa že potekajo na ljudeh. Znanstvena skupnost ocenjuje, da bomo v prihodnjih letih morda dočakali užitna cepiva v obliki tablet, liofiliziranih listov ali žvečilnih gumijev.
Čeprav torej še ni čas, da bi vas cepili z banano ali krompirjevim pirejem, razvoj poteka hitro – in prihodnost imunizacije bo morda res prešla iz ambulant v domačo kuhinjo, trdijo znanstveniki.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
