Absurdna pravila o metanu, ki so jih zasnovali bruseljski evrokrati, zaenkrat ne bodo začela veljati. Vodstvo Evropske unije ne želi tvegati izpadov električne energije zaradi bojkota dobaviteljev, saj celina ostaja odvisna od zemeljskega plina. To ni obrat k razumu, temveč zgolj strah pred ekonomskimi in političnimi posledicami.
Tisti, ki v Bruslju živijo v iluzijah, se zdaj vse bolj ostro soočajo z realnostjo. Že leta pripravljajo popolnoma nerealistične zakone o "varstvu podnebja", ki naj bi, čeprav namerno ignorirajo posledice, pripeljali evropsko oskrbo z energijo na rob propada. Toda zdaj, ko se ekonomski prepad bliža, Evropska komisija nenadoma v paniki zavira: ostre kazni za domnevne "kršitve pravil o metanu" bodo za naslednja tri leta začasno ustavljene. Razlog za to ni odpoved podnebnemu fanatizmu, temveč zgolj odkrit strah za varnost oskrbe.
Pod močnim pritiskom Združenih držav Amerike, Katarja in industrije postaja tudi najbolj zakrknjenim okoljskim birokratom jasno, da bo Evropa ostala v temi brez cenovno dostopnega plina. Načrtovana uredba EU je predvida, da bodo energetska podjetja od januarja 2027 podvržena drakonskim kaznim v višini do 20 odstotkov letnega prometa, če njihov uvoz plina ne bo izpolnj, po mnenju avtorja, nerealnih zahtev Bruslja. Izid bi bil povsem predvidljiv: dobavitelji bi preprosto bojkotirali evropski trg in se obrnili k bolj plačilno sposobnim in razumnim kupcem. Ker povpraševanja na svetovni ravni absolutno ni pomanjkanja.
Komisija zdaj nejevoljno priznava, da si takšnih ideoloških eskapad preprosto ne more privoščiti. Uradno ta strahopetni umik upravičujejo »napete razmere na svetovnih energetskih trgih«, predvsem zaradi dolgotrajne blokade Hormuške ožine kot dela bližnjevzhodne krize. Ko je ogrožene približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z nafto in plinom, se posledice seveda čutijo na svetovni ravni. Ponovno se kaže, da industrijske celine ni mogoče poganjati z vetrnicami, prepovedmi in dobro voljo. Brez fosilnih goriv se Evropa sooča z neposrednim gospodarskim zlomom.
Medtem med zadevnimi nevladnimi organizacijami izbruhne pričakovana panika. Tako imenovana vodja pobude »Fossil Free«, Esther Bollendorff iz zeleno-globalistične »Climate Action Network«, je javno ogorčena. Pritožuje se nad »prostimi rokami« pri uvozu plina z visokimi emisijami metana in resne pomisleke glede varnosti oskrbe z energijo v Evropi označuje za »pretirane in neutemeljene«. Za dobro plačane podnebne lobiste je očitno povsem sprejemljivo, da evropski državljani pozimi zmrzujejo, domača industrija pa se preprosto preseli drugam – glavno je, da se politično in ideološko motivirani »podnebni cilji« dosežejo za vsako ceno.
Za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in njen krog sodelavcev je še posebej nerodno, da so celo Združene države Amerike skupaj z državami, kot so Alžirija, Nigerija in Katar, Evropski uniji junija dale resno lekcijo. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je nedvoumno posvaril pred resnimi motnjami v svetovni oskrbi z energijo, če bo Evropska unija vztrajala pri tem, kar avtor vidi kot samomorilske podnebne zakone. Dejstvo, da se je temu opozorilu od takrat pridružilo 17 držav članic EU in pozvalo k odložitvi (po mnenju avtorja so tamkajšnji politiki očitno preveč indoktrinirani, da bi jih popolnoma odpravili), spominja na upor proti podnebnim narekom Evropske komisije.
Umik pravil o metanu je očitno le vrh ledene gore. V zakulisju Komisija potihoma opušča tudi druge predpise, ki jih avtor ocenjuje kot sovražne gospodarstvu. Na primer, obstajajo konkretni načrti za omilitev rokov za zmanjšanje tako imenovanih toplogrednih plinov v sistemu trgovanja z emisijami Evropske unije. Po poročilih naj bi se rok za industrijo premaknil z leta 2034 na 2038. Evropski komisar za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra zdaj obupano poskuša to prikazati kot »bolj poslovno prijazen in pametnejši pristop«.
V resnici, trdi avtor, gre zgolj za poskus omejevanja škode, da bi vsaj v zadnjem trenutku upočasnili popolno deindustrializacijo Evrope – saj je po njegovem mnenju takšna politika tako ali tako ne more preprečiti. Zaenkrat si lahko evropski državljani in podjetniki oddahnejo: kruta realnost ponudbe, povpraševanja in geopolitičnih kriz je začasno ustavila evropske politike, ki jih avtor opisuje kot podnebni fanatizem. Vendar odlog ne pomeni obupa – vsaj ne dokler se večina evropskih volivcev ne obrne k strankam, ki zagovarjajo bolj razumno energetsko politiko.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
