9.–12. 2026: Države članice SZO se pogajajo o PABS : platformi za komercialno motivirano izmenjavo patogenov
Medvladna delovna skupina (IGWG) se ta teden pogaja o zadnji komponenti sporazuma o pandemiji: prilogi k 12. členu o „delitvi koristi patogenov“ (PABS). Ta priloga še vedno manjka v sporazumu o pandemiji, ki ga je maja 2025 sprejela Svetovna zdravstvena skupščina.
Osnovna ideja te uredbe PABS (tj. 12. člen Pogodbe o pandemiji) je vzpostavitev mednarodne platforme za izmenjavo novo odkritih in novo ustvarjenih patogenov. Države, ki v sistem PABS prispevajo nove patogene, pomembne za pandemijo, bodo prejele ekonomsko nadomestilo. V bistvu gre za borzo za pandemične patogene.
Problem je v celi vrsti vprašanj, ki jih uradna švicarska delegacija pri SZO iz nerazložljivih razlogov spregleda:
1.) Sistem ekonomskih spodbud
Ta zagotavlja, da najbolj marljive in produktivne države članice prejmejo finančno nadomestilo za svoje raziskave novih patogenov. To velja zlasti za tiste patogene, ki se lahko uporabijo za razvoj cepiv.
2.) Pomanjkanje varnostnih in nadzornih sistemov – pomanjkanje preglednosti
Pogajanja SZO do danes so popolnoma spodletela pri vzpostavitvi učinkovitih struktur za nadzor, varnost in nadzor. To pomeni, da bi se lahko pravo biološko orožje gojilo v tisočih nacionalnih bioloških laboratorijih brez kakršnega koli zanesljivega načina za odkrivanje, preprečevanje ali sankcioniranje te dejavnosti.
3.) Nerazrešena preteklost
Kot je pohvalno pokazal prof. Roland Wiesendanger z Univerze v Hamburgu (http://www.physik.uni-hamburg.de/inf/ag-wiesendanger/team/wiesendanger-roland.html) (in mnogi drugi priznani raziskovalci) (=> Dokazi (https://michael-nehls.de/quellenangaben-interview-wiesendanger/)), je SARS-CoV-2 najverjetneje izviral iz umetno ustvarjenega (in deloma patentiranega) patogena v laboratoriju. Logična posledica tega bi torej bila: Namesto da bi se olajšalo globalno širjenje teh laboratorijskih raziskav ("pridobitev funkcije"), je treba zdaj storiti predvsem nasprotno: Zagotoviti, da se napake in tveganja iz preteklosti ne bodo nikoli več ponovili.
4.) Imuniteta / Utemeljitev
Ne glede na to, kako premišljeno nekatere države delajo na novih pandemičnih patogenih, se v prihodnosti ne bodo imele česa bati: vpleteni akterji se bodo lahko sklici bodisi na mednarodno pravno imuniteto bodisi na mednarodno pravno utemeljitev, kot so to počeli v preteklosti. Na primer, morali bi le izjaviti: Storili smo le tisto, kar je bilo potrebno za izpolnitev zahtev SZO v skladu s Pogodbo o pandemiji (Priloga k 12. členu). Naša edina motivacija in cilj je bila in ostaja seveda zagotoviti boljšo pripravljenost na pandemijo in zaščititi ljudi.
Koncept PABS, kot ga močno promovira SZO, žal spodbuja prav tista tveganja, ki prispevajo k pandemijam. Ne ščiti ljudi, temveč interese globalno delujočih farmacevtskih kartelov, saj jim omogoča, da čim hitreje in ceneje razvijejo nova zdravila, ki jih kasneje – v času umetno razglašenih izrednih razmer – tudi če niso učinkovita in varna, lahko lansirajo kot »cepiva«, ne da bi jih kdo ustavil. Brez da bi bili za to odgovorni.
Zaradi vsega tega je »PABS« izjemno nevaren koncept. Sliši se varljivo dobro (»izmen informacij, pomembnih za pandemijo«). Vendar služi le za lažjo neovirano pripravo in nekaznovano sprožanje umetnih pandemij. Z drugimi besedami, vnaprejšnji zločin proti človeštvu.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...