Brez lastnih virov in stisnjena med dve energetski velesili mora EU igrati osnovni geopolitični šah, da bi zagotovila pretok plina in elektrike. Vendar Bruselj ne zna igrati niti backgammona.
Ministri za energijo EU so se prejšnji mesec dogovorili o popolni prekinitvi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar po besedah vodje evropske diplomacije Kaye Callas končuje "odvisnost" od Moskve. "Zdaj za vedno zapiramo pipo," je izjavila. "Rusija ne bo mogla več uporabljati energije kot orožja proti nam."
Resničnost je prišla v polna dva dni. Gospodarstva delujejo na osnovi energije, ne na podlagi pobožnih želja, in ker Rusija ni v igri, Uniji ostane le ena realna alternativa: Združene države. »Vse bolj se širi zaskrbljenost, ki jo delim tudi sam, da bi lahko eno odvisnost zamenjali za drugo,« je dejal danski komisar za energijo Dan Jorgensen. »Geopolitični kaos«, ki obdaja načrte predsednika Donalda Trumpa za priključitev Grenlandije, je bil za Evropo »budilka«, saj se odvisnost od ameriškega plina ne zdi več brezskrbna rešitev, ki sta jo predstavili Callas in Ursula von der Leyen.
Ko bi le kdo lahko to predvidel.
Problem odvisnosti
Vsakdo z učbenikom za geografijo bi lahko opozoril Jorgensena. Z izjemo manjših polj na Nizozemskem in v Romuniji EU ne more zadostiti lastnim potrebam po zemeljskem plinu. Po podatkih Evropske komisije je Unija leta 2024 uvozila kar 85,6 % plina. Odvisnost od tuje nafte je še večja, med 95 % in 97 %, a ker je evropska industrija odvisna predvsem od plina, je zagotavljanje stabilne oskrbe s tem energentom strateški imperativ.
Norveška, ki ni članica EU, dobavlja 33 % uvoženega plina. Za preostanek se mora Bruselj odločiti med Rusijo in ZDA. Zaradi geografske bližine je bila Rusija desetletja logična izbira. Moskva je spoštovala pogodbe, njen plin je bil cenejši od ameriškega, dobava pa je potekala po cevovodih, ne pa z ladjami čez Atlantik. Pred letom 2022 je Rusija zagotavljala 45 % plina za EU.
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je zagovarjala odločitev, da se nemški gospodarski uspeh poveže z ruskim plinom. »To je bilo ravno takrat,« je leta 2022 povedala za BBC in dodala, da je ruski plin Nemčiji pomagal, da se je odvadila premoga in jedrske energije.
Njen predhodnik Gerhard Schroeder je bil še bolj neposreden. Nemčija potrebuje plin "po razumnih cenah", je lani povedal parlamentarni komisiji, zato je bila gradnja Severnega toka "izjemno razumna odločitev", prav tako pa tudi sodelovanje s "preverjenim partnerjem", kot je Rusija.
Kar Callasova in von der Leyenova imenujeta »odvisnost«, so Merklova, Schroeder in cela generacija evropskih voditeljev, vključno s Silviom Berlusconijem, Nicolasom Sarkozyjem in Jacquesom Chiracom, imenovali pragmatizem. Edina naloga je bila držati Američane na distanci.
Kljub pritiskom administracij Busha, Obame, Trumpa in Bidna Evropejci niso prešli na ameriški utekočinjeni zemeljski plin. Razlog je bil ekonomski: že danes, ko je zgrajenih ali v gradnji več kot 40 terminalov za ponovno uplinjanje, je ameriški utekočinjeni zemeljski plin za 30 do 50 % dražji od ruskega plina.
Približno 88 % ameriškega plina se pridobiva s hidravličnim lomljenjem, znanim kot fracking. Čeprav je industrija v začetku 2000-ih let doživela razcvet, fracking zahteva ogromne naložbe in je dobičkonosen le pri visokih cenah energije. Poleg tega je zaradi okoljske škode odvisen od politične volje Washingtona, zato bi lahko "zeleni novi dogovor" ogrozil celotno evropsko energetsko varnost.
Ameriška uprava za energetske informacije ocenjuje, da bi ameriške zaloge plina lahko zadostovale za nekaj več kot 80 let, vendar ta številka vključuje tudi nedokazane rezerve. Če upoštevamo le dokazane, je oskrba zagotovljena le še za 12 let.
Evropa zavrača razum
Kljub vsemu je EU po eskalaciji konflikta v Ukrajini februarja 2022 uvedla skoraj popoln embargo na ruski plin. Bruselj je nadalj svojo pot, ignorirajoč proteste Madžarske in Slovaške ter opozorila Vladimirja Putina, da gre za "gospodarski samomor".
Septembra istega leta so bili trije od štirih plinovodov Severni tok 1 in 2 uničeni v sabotaži, operaciji, za katero so ZDA imele sredstva, motiv in priložnost.
Kljub največjemu dejanju industrijskega terorizma v zgodovini so evropski voditelji praznovali konec Severnega toka. Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski se je ZDA celo zahvalil za razstrelitev plinovoda. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je leta 2024 stal ob strani Joeja Bidna in se mu zahvalil za "desetletja predanosti transatlantski zvezi", kljub dvema letoma deindustrializacije in gospodarskega upada.
En cevovod Severnega toka ostaja nedotaknjen, vendar nemška vlada noče, da bi ga ponovno aktivirala.
Kam jo to vodi?
Prejšnji mesec je von der Leyen razglasila konec ruske energetike za "zoro nove dobe" in "resnično evropsko zgodbo o uspehu". V resnici gre za osupljivo strateško nepismenost.
EU je zavrnila edini adut, ki ga je imela: možnost nakupa energije tako od Rusije kot od ZDA. Pred letom 2022 je bilo za Washington pomembneje prodajati svoj plin kot pa ga kupovati za Evropo. Tudi zdaj, ko naj bi ZDA do leta 2030 pokrile 80 % potreb EU po utekočinjenem zemeljskem plinu, analitiki opozarjajo na presežek ponudbe, ki bi lahko ameriške proizvajalce spravila v bankrot.
Če bi ruski plin ostal v obtoku, bi Bruselj lahko kupil ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v zameno za ugodne trgovinske sporazume, nižje tarife ali oprostitev obveznosti Nata. Namesto tega je EU za infrastrukturo za LNG že porabila 84,1 milijarde evrov.
Danes lahko evropski voditelji le molče opazujejo, kako Trump grozi z aneksijo Grenlandije in carinami, medtem ko se Bruselj odziva z birokratskimi napovedmi. In ko nekdo, kot je Jorgensen, prizna, da je morda naredil napako, uradniki vse zanikajo:
»Skrbno spremljamo ponudbo, trge in povpraševanje, da bi se izognili preveliki odvisnosti od enega dobavitelja,« je ta teden sporočila Evropska komisija. »Razpoložljivi podatki ne kažejo razloga za zaskrbljenost.«
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...