Nizozemska prosilcem za azil izplačuje milijone odškodnin zaradi zamud pri obravnavi njihovih vlog. Vsakič, ko primer ni pravočasno rešen, prosilec za azil prejme finančno odškodnino, ki je leta 2025 dosegla rekordnih 79 milijonov evrov.
Najnovejši podatki kažejo na velik skok v primerjavi s 36,8 milijona evrov, izplačanih leta 2024. Podatke je objavila Služba za priseljevanje in naturalizacijo (IND) v svojem letnem poročilu, predstavljenem v torek.
Agencija zdaj poziva nizozemsko vlado, naj preneha s prakso izplačevanja teh dajatev prosilcem za azil.
Čeprav se 79 milijonov evrov morda ne zdi ogromen znesek, sešteje do skupno 400 milijard evrov, porabljenih za migrante med letoma 1995 in 2021, kaže obsežna študija Univerze v Amsterdamu.
Ena ključnih težav je ogromno število prošenj za azil. Bistvo problema so »astronomske kazni«, ki jih povzročajo ogromni zaostanki. Čeprav mora IND po zakonu vloge obdelati v šestih mesecih, se je povprečna čakalna doba zdaj povečala na 67 tednov.
Kljub rahlemu upadu števila novih vlog lani se je skupni zaostanek do začetka leta 2026 povečal na 51.000 ljudi. To je privedlo do eksplozije sodnih primerov, ki so se z 89.320 leta 2024 povečali na kar 110.990 leta 2025. Ti primeri vključujejo odškodninske zahtevke in pritožbe zoper zavrnjene vloge.
Po veljavni zakonodaji lahko prosilec za azil, če odločitev ni sprejeta v 18 mesecih, obišče sodišče in zahteva globo. Ta običajno znaša 15.000 evrov na osebo, lahko pa je tudi višja.
Generalni direktor IND Rodja Maas trdi, da te finančne kazni ne rešujejo bistva problema.
„Prosilci imajo pravico do pravočasne obravnave. A čeprav se sliši nenavadno, kaznovalni postopki ne pomagajo. Želimo si hitreje odločati, a preprosto ne moremo,“ je dejala Maasova.
Poudarila je, da sam pravni postopek izčrpava vire agencije in še bolj upočasnjuje njeno delo.
„Vsak kaznovalni postopek nas stane ne le denarja, ampak tudi ogromne zmogljivosti. Te zmogljivosti bi lahko veliko bolje izkoristili. Zato je treba ta plačila čim prej odpraviti,“ je dodala.
Poziv prihaja v času, ko nova nizozemska vlada, ki jo sestavljajo stranke D66, CDA in VVD, začenja svoj mandat. Reformirana politična stranka (SGP) je že predlagala spremembo Zakona o nujnih ukrepih za azil, s ciljem končati, kot pravijo, „cirkus kaznovalnih plačil“. Vendar zakon v senatu še ni bil sprejet.
IND prav tako opozarja, da primeri postajajo vse bolj zapleteni, nanje vplivajo spreminjajoče se geopolitične razmere v državah, kot je Sirija, nove politične smernice iz Haaga in spreminjajoča se sodna praksa.
Uvedba Evropskega migracijskega pakta junija 2026 bo sistem še dodatno spremenila. Čeprav je na papirju zasnovan tako, da pospeši odločanje, sam prehod predstavlja resen izziv.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...