Francoski državni zbor je v ponedeljek, 12. maja, ponovno odprl razpravo o evtanaziji in asistiranem samomoru po skoraj letu dni zastoja, ki ga je povzročila razpustitev parlamenta in predčasne volitve junija in julija 2024. Predlog zakona, ki ga vlaga vlada predsednika Emmanuela Macrona, je razdeljen na dve ločeni besedili: eno, ki obravnava razvoj paliativne oskrbe, in drugo, ki obravnava temo tako imenovane "asistirane smrti".
Predlog je bil sprejet v skupščinskem odboru 2. maja. Trenutna različica zakona zagotavlja okvir, ki bi posameznim pacientom omogočil, da zaprosijo za zdravniško pomoč pri umiranju, pod pogoji, ki so še vedno predmet razprave. Plenarno zasedanje naj bi trajalo vsaj dva tedna, dvojno glasovanje pa je predvideno za 29. maj.
Predlog zakona je povzročil razdor celo znotraj same vlade. Medtem ko je nekdanji premier in sedanji vodja Macronove parlamentarne večine Gabriel Attal zagovarjal zakon, pri čemer je navedel potrebo po končanju trpljenja v skrajnih primerih, so drugi člani vlade – kot je notranji minister Bruno Retillo – izpodbijali uravnoteženost predloga in trdili, da bolj olajša dostop do evtanazije kot pa spodbuja paliativno oskrbo.
Vprašanje je sprožilo burne odzive tudi v medijih in na družbenih omrežjih. Strokovnjaki s področja medicine, prava in filozofije so izrazili različna mnenja. Nekatera zdravniška združenja so ukrep podprla; Glede na nedavno anketo inštituta Ifop bi kar 74 % francoskih zdravnikov podprlo neko obliko »asistirane smrti«, pri čemer je podpora večja med splošnimi zdravniki (80 %) kot med specialisti (70 %).
Nasprotno pa je več strokovnjakov s področja paliativne oskrbe izrazilo zaskrbljenost glede odprave zaščitnih ukrepov, ki so bili prvotno del predloga. Med amandmaji, ki so bili med delom odbora zavrnjeni, so bili: ocena, ali je pacient pod prisilo, vključevanje psihiatra v sumljive primere, vključevanje sodišč v primere oseb pod skrbništvom in širša klavzula o ugovoru vesti za zdravstvene delavce.
Prav tako so pod drobnogledom pravni in socialni vidiki zakona. Kritiki opozarjajo na morebiten "širitveni učinek", ki bi ga lahko povzročila legalizacija evtanazije, in navajajo primer Kanade, kjer se je pravni okvir od njenega sprejetja znatno razširil.
Vlada poskuša zakon prikazati kot ravnovesje med sočutjem in odgovornostjo, pri čemer se skrbno izogiba temu, da bi ga neposredno označila za "zakon o evtanaziji", da bi omilila njegove dejanske posledice. Podobna retorika je bila uporabljena v Španiji, kjer je levičarska politična stranka zakon predstavila kot "pravico do dostojanstvene smrti".
Ministrica za zdravje Catherine Vautrin poudarja, da bi bil ta ukrep izjemen in pod strogo nadzorovanimi pogoji, čeprav priznava, da je težko uskladiti nasprotujoča si stališča v celotnem političnem spektru. Ta argument je bil že uporabljen, toda resnica je, da je evtanazija – tako kot splav – spolzko pobočje, saj se število primerov iz leta v leto povečuje.
Sprejetje zakona v spodnjem domu parlamenta je skoraj gotovo, zahvaljujoč podpori predsedniške večine in več levičarskih skupin. Vendar pa bi se lahko njegov sprejem v senatu, kjer imajo konservativci večino, soočil z resnejšimi ovirami. Izid te zakonodajne bitke bo ključnega pomena za oblikovanje prihodnjega francoskega pravnega okvira, ko gre za vprašanja konca življenja.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
