Danes je velika sobota. Ta dan se dopoldne običajno barva pirhe, te pa se skupaj z drugimi tradicionalnimi jedmi naloži v košaro in odnese k blagoslovu (»žegnu«) v najbližjo cerkev.
O pripravi velikonočne košare je slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar zapisal:
»Velika sobota, vse pomito, vse pometeno. Na javorovi mizi je pogrnjen bel prt. Na prtu pisan jerbas. Otroci stoje okrog mize. Mati prinaša: najprej velik kolač. Ves rumen je kot pšenično polje. Stavi ga prvega v jerbas. To je spomin Krisusove trnove krone. On trnovo krono, mi sladko pogačo. Bog bodi zahvaljen za svojo sveto krono. Nato prinese pet pirhov. To so petere bridke rane Jezusove. Pet kapelj njegove svete krvi. Sveta kri, bodi počaščena »stotavžentkrat«! Za obod jerbasa zatakne tri korenine hrena. Lejte otroci, to so strašni žeblji, s katerimi so pripeli Zveličarja na križ. Kadar ste hudobni in me žalite, z vsakim grehom kakor s kladivom udarite vnovič na žebelj, da križate Kristusa. In nato zadehti pleče in gnjat. Otroci, ki niso cele tedne okusili mesa, se dvignejo na prste. Tudi meso bo blagoslovljeno, ker pomeni jagenjčka, samega Jezusa, ki je bil za nas zaklan. Jerbas je napolnjen. Mati ga rahlo zagrne s čipkastim prtičem, ki je ob obodu poln šopoteljnov. Tako stoji jerbas na mizi! Sama lepota in sama skrivnost ga je. Družina še stoji, ga gleda in molči. Mati – svečenica – je dokončala obred, njene besede še spokojno plavajo nad jerbasom. Svete so. Božje so.«
Blagoslov jedi, vode, ognja in prisotnih ljudi ni le krščanski obred, gre gotovo tudi za ohranjanje stare tradicije in običajev povezanih s tem praznikom: priprava jedi, pisanje pisanic in barvanje pirhov, druženje…
Blagoslovljene jedi naj bi po tradiciji zaužili šele na sam praznik velike noči, torej v nedeljo pri zajtrku, ko se ljudje vrnejo od svete maše.
Velika noč (tudi vazem, vuzem, vuzam, vezom ipd.) je poleg božiča največji in najstarejši krščanski praznik. Gre za premični praznik, kar pomeni, da datum ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto računati po luninem koledarju. Določeno je, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. V odvisnosti od datuma velike noči je tudi praznovanje pusta.
Začetek priprav na veliko noč in postni čas je pepelnična sreda, ki nastopi dan po pustnemu torku in naznanja začetek 40 dnevnega posta. Ta je letos 5. marca, kar pomeni, da bomo letos veliko noč praznovali 20. aprila. ;;;;
Post lahko traja 40 dni (od pepelnične srede do velike noči) ali pa se ga držimo zgolj na veliki petek pred veliko nočjo.
Velikonočni obredi in običaji
Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkev nesemo blagoslovit šopke ali butarice. Slednje so značilne za ljubljansko območje in so narejene iz umetno pobarvanih oblancev in nekaj svežega rastlinja, največkrat iz ciprese ali bršljana. Drugje po Sloveniji dajo blagosloviti različne cvetne šopke ali celo sadje.
Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post (brez uživanja mesa in mesnih izdelkov), na veliko soboto pa se po navadi barvajo in okrašujejo jajca oziroma pirhi, ki jih še isti dan skupaj s hrenom, šunko in potico odnesemo v cerkev na blagoslov oziroma žegnanje. Velikonočne dobrote se nato po tradiciji zaužijejo za nedeljski zajtrk.
Naj toplina, ljubezen in sreča napolnijo vaš dom.
Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike ter vse dobro, Vam želimo.
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(1%)
