»Njihova« zgodba oziroma »HisStory« o Avstraliji je polna nedoslednosti, ki porajajo številna vprašanja in navajajo na mnenje, da uradna pripoved pravzaprav ne drži vode.
Avstralija, celina ali del druge celine, je polna prepovedanih območij, kot je Antarktika. Tukaj se ne bomo spuščali v podrobnosti, katera so prepovedana območja, saj lahko več o tem izveste tukaj. Izpostavili bomo le tri zajčje ograje, dolge 3253 km, dokončane leta 1907, in ograjo Dingo, dolgo 5614 km in dokončano leta 1885. Te informacije potrebujemo zaradi enega zemljevida, ki kaže na nedoslednosti v uradni pripovedi.
Kar takoj zmoti, je vprašanje, ali so lahko zajci in psi dingo konec 19. stoletja povzročali toliko težav, da je bilo treba postaviti ograje, katerih letno vzdrževanje danes stane 10 milijonov kanadskih dolarjev? Ali so avstralski zajci (in psi) tako neumni, da ne znajo izkopati luknje pod ograjo, za razliko od Evropejcev, ki so tudi arheologi, zato pri kopanju lukenj najdejo dragocene predmete, stare več tisoč let? Ali pa se nam za temi ograjami kaj skriva? Kam bi nas pripeljala pot, če bi imeli dostop do prepovedanih območij? Morda do odkritja, da Avstralija ni to, kar so nam o njej govorili.
Za Avstralijo Wikipedia pravi, da so jo odkrili Nizozemci leta 1606, Velika Britanija pa si jo je prisvojila leta 1770. Vendar pa na starih zemljevidih iz obdobja 1570-1787. Avstralije ni. Tako na primer na zemljevidu Abrahama Orteliusa iz leta 1570, ki je v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ni Avstralije. Na njenem mestu je vidna ogromna kopenska gmota, imenovana Terra Australis Nondvm Cognita, kar pomeni neznana južna dežela, kartografovo romantično ime za Antarktiko.
Še bolj zanimiv je zemljevid, ki ga je leta 1587 izdelal kartograf Urbano Monti in je bil nedostopen do nedavnega, ko ga je dobil David Rumsey iz Stanford Library Map Center v Kaliforniji. Zemljevid predstavlja Zemljo, gledano s perspektive severnega tečaja, perspektive, ki so jo nekdanji kartografi redko uporabljali. Na zemljevidu ni Avstralije, je pa velika kopenska masa, kjer bi morala biti. Zemljevid ne prikazuje le mest v Severni Ameriki, ki jih po uradni naraciji tam ne bi smelo biti, temveč tudi kraje, ki jih bomo odkrili šele pozneje.
Zdaj smo prišli do najbolj zanimive podrobnosti. Poglejmo samo pet vrst živali, ki jih je Monti narisal na zemljevid in živijo v Avstraliji.
Zanimivo je, da je na zemljevidu narisan tudi zajec. Današnja populacija kuncev je ocenjena na 300 milijonov. In komična zgodba o njih se začne leta 1788 s 24 zajci. Zajce je v Avstralijo pripeljala prva flota, sestavljena iz 11 britanskih ladij, ki so pripeljale prve britanske koloniste in kaznjence. Zajci so postali problem, ko je leta 1859 Thomas Austin izpustil 24 divjih zajcev za namene lova, pri čemer je dejal, da bi "uvedba nekaj zajcev lahko naredila malo škode in zagotovila pridih doma, z loviščem."
Če je tako, kot pravi uradna pripoved, kako je potem kartograf Monti pred 200 leti narisal zajca? Pa ne le zajec, kamele, ki v številnih skupinah tavajo po Avstraliji, tudi dvonožna avstralska kuščarica?
Še nekaj pritegne pozornost - slike obalnega dela Avstralije in Antarktike. Bodite pozorni na gladkost terena na slikah v prvi vrsti in na videz klifov v drugi vrsti. Ali obstajajo podobnosti?
Ali pa to:
Človek bi si mislil – no, Avstralija je suha in topla, Antarktiko pa okovata led in sneg. In skrajni sever Evrope je okovan z ledom in snegom, na jugu pa je toplo Sredozemlje, kajne?
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
