Nedavno poročilo razkriva, da se je število ljudi, ubitih z evtanazijo, dramatično povečalo, odkar je bila legalizirana v Belgiji leta 2002. Od takrat je evtanazija v državi ubila več kot 27.000 ljudi.
Evtanazija je postala legalna leta 2002 zaradi uvedbe izjeme k zakonu, ki prepoveduje ubijanje drugih.
Izjema je ponujala »rešitev« odraslim bolnikom, ki so imeli »resno in neozdravljivo« bolezen, ki jim je povzročala veliko trpljenje. Upali so, da bo ta izjema končala prikrito evtanazijo, ki so jo izvajali prej.
Od legalizacije je evtanazija ubila več kot 27.000 Belgijcev, vendar je to le število zabeleženih smrti.
Dejansko število primerov smrti z evtanazijo naj bi bilo veliko večje.
Glede na poročilo:
Komisija nima možnosti oceniti deleža števila prijavljenih evtanazij glede na število dejansko opravljenih evtanazij. Z drugimi besedami, te številke odražajo le del realnosti evtanazije v Belgiji.
Ni presenetljivo, da število evtanazij hitro narašča.
Glede na članek iz leta 2021 v The Journal of Medicine and Philosophy obstajajo zaščitni ukrepi glede zakonitosti evtanazije, vendar se zdi, da ni nobenega nadzora, ki bi zagotovil, da se zaščitni ukrepi dejansko upoštevajo.
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije, povzema tri glavne očitne težave s sprejemanjem evtanazije v Belgiji:
Število in razlogi za ubijanje z evtanazijo še naprej naraščajo
Zakon nima nadzora, ker Komisija vključuje več zdravnikov za evtanazijo, vključno s predsednikom Komisije dr. Wimom Distelmansom, ki vodi kliniko za evtanazijo LEIF-EOL.
Komisija priznava, da obstajajo neprijavljeni smrti zaradi evtanazije, vendar belgijska vlada ni storila ničesar, da bi odpravila ta problem
Legalizacija evtanazije je bila leta 2002 v Belgiji sporna in čeprav je v porastu, je sporna še danes.
Leta 2014 je država začela dovoljevati evtanazijo za otroke, kar je sprožilo nadaljnjo razpravo o smrti s pomočjo zdravnika.
Prečastiti dr. Tadeusz Paholczyk, direktor izobraževanja pri Nacionalnem katoliškem bioetičnem centru v Filadelfiji, je pojasnil, zakaj meni, da evtanazija ni rešitev za trpljenje:
Posamezniki, ki se borijo s hudimi boleznimi, čeprav so lahko zelo kompromitirani in nezmožni sprejemati lastnih odločitev, ostajajo osebe velike moralne vrednosti. K skupnemu dobremu prispevajo zgolj s tem, da so, ne z dejanji ali izbiro. Poleg tega vsakega izmed nas nenehno kličejo k višjemu in lepšemu standardu popolnega sprejemanja, ljubeče podpore in pristne nege, še posebej sredi zelo zahtevnih zdravstvenih okoliščin. Za nas dvigujejo merila in morali bi se odzvati z dvigom kakovosti njihovega življenja.
Študije so pokazale, da ljudje, ki iščejo pomoč pri umiranju, tega ne storijo zato, ker iščejo pobeg od svoje bolečine, temveč zato, ker so depresivni, brezupni, brez podpore in se bojijo, da bodo v breme.
Ko nekdo tako trpi, mu ponuditi smrt kot rešitev ni sočutje.
Namesto tega jim je treba ponuditi podporo, pomoč in nego.
Študije so pokazale, da je to lahko zelo učinkovito, pri čemer eno poročilo razkriva, da se je 72 % starejših ljudi, ki so izrazili željo po smrti, spremenilo v dveh letih po tem, ko so bili njihovi občutki osamljenosti in depresije ustrezno obravnavani in izboljšani.
|
Komentarji 0
Galerija:
(1%)
