Fragmenti posode z ročajem v obliki dvoglave kače, izkopani v rimski vili v severovzhodni Španiji, so razkrili, da se je skrivnostni kult božanstva Sabazi razširil na podeželskih območjih imperija.
Znanstveniki z Univerze v Gironi so v reviji Antiquity objavili izsledke izkopavanj v rimski vili Collet. Med odlomki so bili najdeni deli roba in ročaj v obliki dvoglave kače. Posoda je bila razbita in zakopana med vladavino cesarja Avgusta, med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. š., kar pomeni, da izvira iz tega obdobja ali malo prej.
Sabazius je božanstvo iz Trakije in Frigije, območja, ki obsega dele današnjega Balkana in Turčije. Njegov kult je bil vključen v tako imenovane misterijske kulte, ki so se širili po imperiju, pogosto mimo uradnih poti. Kače so bile značilen simbol v zasebnem čaščenju Sabazija, čeprav so se pojavljale tudi v drugih tradicijah, kot je kult Mitre.
Sledi kulta v okolici
Raziskovalci najdbo povezujejo s Sabazijevim kultom zaradi zgodnejših odkritij v bližnjih Emporiae, današnjih Empúries. Arheologi so tam v avgustovski grobnici našli prenosni bronasti triptih, ki prikazuje Sabazija, obdanega s simboli njegovega kulta.
Avtorji študije domnevajo, da je potujoči duhovnik Sabazia morda deloval v Emporiae, morda po prihodu iz vzhodnih provinc cesarstva. Vpliv kulta se je nato lahko razširil na bližnjo vilo v Colletu, kjer so ga vključili v zasebno domače bogoslužje. Mineralna analiza gline ni mogla ugotoviti, kje je bila posoda izdelana, čeprav nekatere značilnosti kažejo na morebiten severnoafriški izvor.
Ta ugotovitev kaže, da eksotični vzhodnjaški kulti niso bili omejeni na urbana okolja. "Očitno manjši kulti niso bili omejeni na določena območja, ampak so lahko oblikovali obsežne mreže čaščenja znotraj širšega rimskega imperija," so zaključili raziskovalci.
Postavlja se vprašanje, ki se ga vir ne zastavlja, kako razširjeni so bili pravzaprav rimski misterijski kulti in kako uspešno so se prilagajali lokalnim razmeram. Če je kult iz vzhodnih provinc pognal korenine v podeželski vili na Iberskem polotoku, ali lahko govorimo o globoki verski preobrazbi provincialne družbe? Dejstvo, da je bila posoda v delovni vili in ne v templju, nakazuje, da je bila verska praksa del vsakdanjega življenja in ne le javnih obredov.
Najdba iz Colleta prispeva k bolj kompleksni sliki verskega življenja v rimskih provincah. Rimski imperij ni bil samo upravni in vojaški stroj, temveč tudi prostor srečevanja in prepletanja različnih verskih izročil. Odkritje posode z dvoglavo kačo v podeželski vili priča o tem, da so bile te mreže gostejše in bolj slojevite, kot se je domno.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(1%)
