V intervjuju s Paulom Buitinkom je ekonomistka in nekdanja ameriška vladna uradnica Catherine Austin Fitts pojasnila svoj pogled na trenutne geopolitične napetosti in gospodarske dogodke.
Po Fittsovih besedah nedavnih dogodkov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu, ni mogoče ločiti od izgradnje globalnega sistema finančnega in tehnološkega nadzora, ki ga imenuje »nadzorna mreža«.
Fittova pravi, da ameriška vlada pospešuje izvajanje teh struktur, začenši z letom 2025. To vključuje digitalne finančne sisteme, obsežen nadzor in nove oblike gospodarskega upravljanja. Ta dogajanja presegajo nacionalno politiko in so del širše mednarodne agende.
»Trumpovo administracijo vodi sindikat Rothschild.«
»Epstein je bil del tega sindikata.«
»Od trenutka, ko so prišli na oblast ... so delovali z veliko hitrostjo, da bi zgradili nadzorno mrežo.«
»To je Covid 2.0.«
Catherine Austin-Fitts je pravkar razkrila, kako ... pic.twitter.com/1b7MgjltmZ
— Holden Culotta (@Holden_Culotta) 16. april 2026 V intervjuju ostro kritizira ravnovesje moči, ki stoji za političnim odločanjem.
Po njenih besedah na ameriško vlado močno vpliva ali jo nadzoruje mreža finančnih elit, ki jo imenuje "Rothschildov sindikat". Po njenem mnenju so vplivne družine, kot sta Rothschild in Rockefeller, del strukture moči okoli centralnih bank in finančnih sistemov.
Trdijo, da so bili del te mreže tudi ljudje, kot je Jeffrey Epstein, vključno s tistimi, ki so povezani s finančnimi in tehnološkimi preboji, kot je programirljiva valuta.
V tem kontekstu izrecno navaja, da je Trumpova administracija pod vplivom te mreže in da so geopolitične odločitve – vključno s tistimi na Bližnjem vzhodu – v skladu z interesi te skupine.
Ponavljajoča se tema v intervjuju je Fittsov skepticizem do uradnih vladnih poročil, ki jih pogosto označuje za neustrezna ali nedosledna. Na primer, dvomi o vojaških angažmajih na Bližnjem vzhodu, vključno z zmožnostjo uničenja Irana kljub dolgotrajnim sankcijam.
Po Fittsovih besedah je malo verjetno, da bi takšne situacije lahko obstajale brez implicitnega soglasja ali sodelovanja večjih struktur moči. Predlaga, da se geopolitične napetosti včasih izkoriščajo ali omogočajo za širše strateške namene.
Pomemben del njene analize je pomen mednarodnih trgovinskih poti, zlasti pomorskih vozlišč, kot je Hormuška ožina. Fittsova poudarja, da je nadzor nad temi potmi ključnega pomena za svetovno gospodarstvo in za države z dominantnimi rezervnimi valutami, kot so Združene države Amerike.
Trdi, da bi lahko motnje na teh poteh – na primer zaradi konfliktov ali blokad – imele velike posledice za oskrbo z energijo, proizvodnjo hrane in industrijske verige.
Fittsova opozarja, da bi lahko dolgotrajne motnje v svetovnih trgovinskih tokovih povzročile obsežne gospodarske motnje, pri čemer navaja morebitne posledice, kot so pomanjkanje surovin, stagnacija proizvodnje in kmetijske težave, kot je pomanjkanje gnojil.
Možen vpliv primerja s pandemijo covida, vendar namiguje, da bi lahko bile tokrat posledice za svetovno gospodarstvo še bolj drastične.
Po Fittsovih besedah obstajata dve možni razlagi za trenutno stanje: razširjena vodstvena nesposobnost ali premišljena strategija. Čeprav obe možnosti pušča odprti, nakazuje, da svet morda namerno drvi v obdobje krize in prestrukturiranja.
V tem kontekstu govori o scenariju, podobnem "COVID 2.0", kjer se kriza uporablja za pospešitev strukturnih sprememb.
Fitts gre še dlje in trdi, da si nekatere elite prizadevajo za daljnosežen nadzor nad gospodarskimi sistemi in celo nad velikostjo prebivalstva.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
