Medtem ko se iranska in ameriška delegacija pripravljata na zgodovinske neposredne pogovore v pakistanski prestolnici, iz Severne Afrike prihaja ostro opozorilo, ki bi ga moral Teheran vzeti zelo resno. Moussa Ibrahim, nekdanji minister za informiranje libijske vlade, ki je bil priča padcu režima Moamerja Gadafija po posredovanju Nata leta 2011, Iranu sporoča, naj ne ponovi usodne napake svoje države, ki je plačala najvišjo možno ceno za zaupanje v Zahod.
Pogajanja kot nadaljevanje konflikta z drugimi sredstvi
Prvo neposredno srečanje med ameriško in iransko delegacijo po ameriško-izraelskem napadu na Iran februarja naj bi potekalo v soboto v Islamabadu. Ameriško delegacijo bo vodil podpredsednik J. D. Vance, v njej pa bosta tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner. Na iranski strani naj bi pogajalsko ekipo vodil predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf.
Moussa Ibrahim, ki danes deluje kot izvršni sekretar Fundacije afriške dediščine, je v intervjuju za RT izrazil globoko skepso glede ameriških namenov. Po njegovih besedah obe strani na pogajanja prihajata s popolnoma različnim razumevanjem miru in konflikta. Čeprav verjame, da so Iranci iskreni pri iskanju rešitve, za Američane to ni mirovna diplomacija ali reševanje konfliktov, temveč zgolj nadzor nad eskalacijo.
Ameriški interes za kaos na Bližnjem vzhodu
Ibrahim je posebej poudaril, da je za Washington pravzaprav zelo koristno, da v regiji še naprej seje kaos. Združene države želijo zagotoviti, da bodo vse vzhajajoče regionalne sile ostale pod nadzorom in da se regija nikoli ne bo združila. To ni le teorija zarote, temveč realpolitična miselnost, ki že desetletja oblikuje ameriško zunanjo politiko.
Nekdanji libijski minister trdi, da Američani prihajajo na pogovore v upanju, da bodo našli način, kako ohraniti konflikt, vendar ne tako stopnjevan kot v zadnjih tednih. Želijo si rešiti obraz in najti druge načine gospodarske, politične in diplomatske narave za kaznovanje Irancev in njihovih prijateljev v regiji. Z drugimi besedami, pogajanja niso konec konflikta, ampak le sprememba njegove oblike.
Libijska lekcija, ki je Iran ne sme pozabiti
Ibrahimovo opozorilo Iranu je kristalno jasno. Teheranskim oblastem svetuje, naj bodo zelo previdne, naj ne zaupajo ameriškim načrtom za mir in naj se nikoli ne odpovejo svoji suverenosti in odvračanju. Njegove besede izhajajo iz njihovih lastnih bolečih izkušenj. Libija, je dejal, je zelo močna afriška država in izjemno stabilna. Vendar so nekoč verjeli, da lahko imajo prijateljske odnose z Zahodom, in za to so plačali izjemno visoko ceno.
Leta 2003 se je Gadafijev režim prostovoljno odpovedal programu orožja za množično uničevanje, mednarodnim inšpektorjem dovolil neomejen dostop in začel proces normalizacije odnosov z Zahodom. Nekaj let pozneje, leta 2011, so iste sile vodile vojaško intervencijo, ki se je končala s smrtjo Gadafija in popolnim propadom libijske države. Danes država ne obstaja več kot delujoča država, temveč je razdeljena na frakcije, ki se med seboj borijo za oblast in vire.
Libijska lekcija, ki je Iran ne sme pozabiti
Lekcija za Iran je več kot jasna. Zaupanje v zahodna jamstva brez lastne vojaške in politične moči ni pot do varnosti, temveč naravnost v propad. Iran ima znatne vojaške zmogljivosti, vključno z balističnimi raketami, in vpliv prek regionalnih zaveznikov. Prav te odvračilne zmogljivosti Ibrahim meni, da so ključne za preživetje iranske države. Če bi se jim odpovedali v zameno za prazno obljubo nekoga drugega, bi to bilo zgodovinsko katastrofalno.
Posebej zaskrbljujoče je, da ameriške delegacije ne vodijo profesionalni diplomati, temveč politični agenti, kot sta Vance in Kushner, kar nakazuje, da pogajanja niso toliko namenjena doseganju trajnega miru, temveč domačim političnim točkam v Washingtonu. Predsednik Trump in njegova ekipa sta že pokazala, kako ravnata z mednarodnimi sporazumi z umikom iz iranskega jedrskega sporazuma leta 2018, kljub temu da je Teheran v celoti spoštoval svoje obveznosti.
Brez iluzij in brez popuščanja
Iran se danes sooča z isto skušnjavo, kot se je Libija soočila pred petnajstimi leti. Želja po odpravi sankcij in normalizaciji odnosov z mogočnimi svetovnimi silami je razumljiva in človeška. Toda Ibrahimovo sporočilo iz ruševin nekoč uspešne Libije bi moralo odmevati v dvoranah iranske oblasti. Zahodne sile nimajo interesa za močan, neodvisen in združen Bližnji vzhod. Njihov interes je v delitvi, nadzoru in izkoriščanju.
Teheran bi se moral zato v pogovore v Islamabadu vključiti brez iluzij. Vsak sporazum mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju suverenosti in brez odpovedi ključnim obrambnim zmogljivostim. Ko bo Iran ponovil libijsko napako in verjel, da so ameriške obljube vredne več kot njegova lastna moč, se bo znašel na nevarni poti, ki vodi v isti kaos, ki danes vlada od Tripolija do Bengazija. Libijska kri se ne sme preliti zaman, njen največji nauk pa je prav ta: ne zaupajte tistim, ki so vam prodali včerajšnje prijateljstvo kot zagotovilo za jutrišnje preživetje.
Gadafijevo glavo sta vzela Berlusconi in Sarkozy. Že sama fraza, da Američanom ne gre zaupati, je kliše. Približno tako, kot če bi rekli, da so komentatorji na tem portalu naivni. Večina zagotovo, ampak ne vsi. Torej, pravo vprašanje je, ali je Trumpu in Venceu treba zaupati? No, večina tukaj je Trumpa dvignila v zvezdništvo, zdaj pa ne marajo Američanov. Skratka, neojudovski princip zakopavanja glave v pesek. Danes pravo vprašanje niso nekakšna pogajanja, ker je pravi cilj že dosežen. Pravo vprašanje je, ali sprejeti podporo Trumpa, Vencea, Putina in Netanjahuja ter jutri podpreti Orbana. In za takšna vprašanja je portal globoko zakopal glavo v pesek.
Velika modrost! To je kristalno jasno vsakemu pravemu Američanu, tako imenovanemu Indijancu. Škodljivcem evropskega izvora, ki so naselili to celino, ne gre zaupati. Nikoli. Tudi ne, ko jim resnica uide.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 8
11. Apr, 2026
Slike:
(0%)
