| |
|
| Četrtek, 09. Julij, 2026 ob 10:11:37 |
  |
Svetovno prvenstvo neumnosti in poslušnosti
Vedno sem se zavedal, da je nogomet del politike panem et circenses – kruha in iger. Dajte množicam čustva, junake v dresih in iluzijo nacionalnega ponosa, pa bodo manj opazile verige okoli gležnjev. Vse to je postalo brutalno očitno med covid goljufijo. Stadioni so se spremenili v kontrolne točke: brez potrdila o cepljenju ali testa – brez vstopa. Brezumne množice, vajene poslušnosti, so pogoltnile ponižanje samo zato, da so lahko navijale. Takrat sem še rad spremljal uspehe hrvaške reprezentance. Tisti občutek, ko Vatreni grizejo, ko Modrić vleče – imel je smisel.
Ni ga več.
Nehal sem najti smisel v podpiranju kogar koli, ki se bori za trofejo naših pravih sovražnikov – tistih, ki nas želijo v (digitalnih) okovih, ki nas želijo spremeniti v predvidljivo, poslušno čredo. In seveda se ne morejo nehati posmehovati svoji nežidovski čredi ovac. To je postalo kristalno jasno na svetovnem prvenstvu leta 2026 v ZDA, Kanadi in Mehiki.
Vzemimo samo en primer, ki je odm po vsem nogometnem svetu: rdeči karton, ki ga je prejel ameriški napadalec Folarin Balogun. »Smrtni greh« na igrišču, samodejna kazen. Potem pa je posredoval sam Donald Trump, poklical Infantina in – čudež! FIFA je suspenz začasno ukinila. Pravila? Kakšna so pravila, ko gre za državo gostiteljico in ko gre za to, da se ameriškemu občinstvu ponudi spektakel? Evropski nogometni krogi so se odzvali burno, a zadeva je minila. Ovce so navijale, pastirji pa so se smejali.
In nad vsem tem je veljala ena temeljna mantra: zaupanje v tehnologijo. VAR, tehnologija polavtomatskega ofsajda, senzorji, ki »vidijo in čutijo« vse. V studiu HRT (pa tudi na drugih televizijskih postajah) so gostje to ponavljali skoraj kot molitev – tehnologija bo prinesla pravičnost, preglednost in popolnost igre. Sliši se znano, kajne? »Zakaj ne zaupamo strokovnjakom?« iz obdobja covida je bilo zamenjano z »zaupanjem v tehnologijo«.
Ista zgodba, isti avtorji. Predstavljajte si tehnologijo, ki lahko zazna dotik pramena las, vendar ne more čutiti upora žoge, ki leti po zraku, ali sunka vetra, ki premika žogo. Tehnologija, ki se uporablja selektivno – ko je treba favorizirati gostitelje ali velike sile, se pravila prilagodijo. In mi naj bi verjeli. In slepo. In nobena od oškodovanih strani se ne odzove dostojno stopnje prevare, vsi se priklanjajo svojim vladarjem.
In tu nastopi bolj ezoterična, skoraj duhovita plast. Tehnologije, kot je VAR, ne služijo le "pravici". Žetev čustev krepijo na skoraj ritualen način. Navijač najprej doživi surovo, prvinsko čustvo – dosežen gol, eksplozijo veselja, rjovenje, solze, objeme. Nato pride čakanje. Zaslon. Razsodba tehnologije. Gol je "blagoslovljen" ali brutalno odvzet. In čustvo se ponovi – tokrat še bolj intenzivno, pomešano z jezo, olajšanjem ali obupom. Dvojni odmerek. Dvojna žetev.
Ali je naključje, da so nam vsiljene prav takšne tehnologije? Morda je ta ojačana, ponavljajoča se čustvena energija nujna hrana za entitete, ki nadzorujejo človeške lutke na oblasti. Medtem ko se mi zapravljamo v kolektivnem transu, se nekdo zgoraj (ali spodaj) dobro hrani. Stadion postane tempelj, VAR – oltar, mi pa – prostovoljni darovalci. Verjamem, da se ti rituali dogajajo že dolgo časa ...
Kako primerno je, da je papež Leon XIV. tik pred prvenstvom objavil encikliko Magnifica Humanitas. V njej govori o umetni inteligenci in tehnologiji v skoraj enakem tonu – da tehnologija ni nevtralna, da mora služiti človeku, a hkrati poudarja, da so nekatere tehnologije (in modeli umetne inteligence) lahko bolj »ortodoksne« kot druge. Človek se vpraša, še posebej, če ve, da je pri predstavitvi enciklike sodeloval tudi soustanovitelj Anthropica, eden vodilnih akterjev na področju umetne inteligence, s katerim je Vatikan tesno sodeloval.
In tako se krog sklene. Od stadionov pod covid nadzorom, prek VAR-a, ki »vidi vse« in žanje čustva, do enciklike, ki blagoslavlja »izbrane« algoritme. Vse je del iste predstave: prepričati nas, da je prihodnost v rokah tistih, ki nadzorujejo pripoved, podatke in čustva.
Sestopil sem s tribune. Ne navijam več za trofeje, ki nas še bolj sputujejo. Ker medtem ko mi slavimo gole, oni požirajo naša čustva, slavijo, da smo še vedno tukaj – poslušni, navdušeni in pripravljeni na naslednji krog kruha in iger.
In igre postajajo vse bolj sofisticirane – dvorezen meč. Da bi ohranile iluzijo, morajo biti vedno bolj izpopolnjene, tehnološko napredne in čustveno intenzivne. To je morda najboljši pokazatelj, da se morajo vedno bolj truditi, da bi ohranile občinstvo. Hkrati pa jasno kaže, da se vedno več ljudi zaveda prevare in se počasi prebuja. Iluzija se razblinja, pastirji pa postajajo živčni.
| | Mediji | |
 Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
241 ogledov, 
0 komentarjev
