Kako sejemo: Motovilčevo seme samo vtisnemo v površino lahne zemlje z dlanjo ali s hrbtno stranjo grabelj. Je namreč svetlokalilka, rastlina, ki za kaljenje potrebuje svetlobo. Trudimo se, da je med semenom po 2 cm razdalje. Še bolje je sejati v vrstice, da lahko pred pomladjo spodbudimo rast z okopavanjem. Dokler seme ne vzkali, je gredica lahko pokrita s kopreno – ta zadržuje vlago v tleh in seme ščiti pred ptički. Če ni padavin, setev redno zalivamo.

Čas kaljenja: Motovilec v zgodnji jeseni vzkali v 10 do 14 dneh; če na sejančke čakamo več časa, je verjetno, da setev ni bila uspešna (vročina, sveže ali zelo staro seme, pregloboka setev).

Zalivanje: Zalivanje motovilca, potem ko že vzkali, je potrebno v sušnem času. Upoštevajmo, da ima zelo plitve koreninice, zato ga je treba zaliti pogosto.

Nabiranje: Motovilec spodrezujemo s koreninskim vratom vred (pod rozeto), saj se rastlina ne obrašča (kot se denimo radič).

Zaščita: Motovilca čez zimo ni treba pokrivati; če pa ga želimo nabirati tudi pozimi, ko bi bili sicer na prostem listki prekriti z ivjem, naj bo koprena razpeta prek lokov, tako visoko, da se listov ne dotika.

Težave: V vročih poletjih poletne setve motovilca rada napade pepelasta plesen. Pogosta težava je zapleveljenost (zlasti s kurjimi črevci), ki se je ne moremo znebiti zaradi pregoste setve. Plevel motovilec »duši«, da začne rumeneti in ne napreduje.

Zanimivosti

Motovilec je sorodnik baldrijana in deluje pomirjno. Ni v sorodu z nobeno drugo vrtnino, zato ga lahko v kolobarju posejemo kamorkoli.

V vrtnarijah gojijo motovilec z večjimi rozetami tudi tako, da posadijo sadike. Eno »sadiko« predstavlja več rastlinic.