Čeprav so sladke kot med, fige niso prazne kalorije. Pravzaprav so majhna zakladnica vitaminov, mineralov in vlaknin, ki telesu prinašajo več koristi, kot si morda mislimo. Sto gramov svežih fig vsebuje približno 74 kalorij, večino v obliki naravnih sladkorjev, ki nas hitro napolnijo z energijo. Poleg tega vsebujejo lepo mero prehranskih vlaknin, ki poskrbijo, da prebava teče gladko, in občutek sitosti traja dlje.

Ko gre za mikrohranila, so fige prava mala zvezda. Izstopa kalij, ki pomaga uravnavati krvni tlak, ter magnezij, ki skrbi za mišice in živce. Dodajmo še vitamin K, ki podpira zdravje kosti, in vitamin B6, ki sodeluje pri presnovi beljakovin. V figah se skriva tudi baker, pomemben za tvorbo rdečih krvničk, ter cela paleta antioksidantov, med katerimi imajo glavno besedo polifenoli – ti pomagajo celice zaščititi pred prostimi radikali in prezgodnjim staranjem.

Seveda so druga zgodba suhe fige – te so manj vodene, zato imajo na 100 gramov več sladkorja in skoraj trikrat več vlaknin kot sveže. So odličen vir energije, a ker so kalorično goste, jih je dobro uživati z mero.

Vpliv na zdravje – majhen sadež z velikim učinkom

Fige so eden tistih sadežev, pri katerih užitek in korist hodita z roko v roki. Zaradi visoke vsebnosti kalija pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka, saj ta mineral v telesu skrbi za ravnovesje med vodo in soljo. Vlaknine, ki jih je v figah res veliko, spodbujajo prebavo, preprečujejo zaprtje in lahko prispevajo k zmanjšanju ravni slabega holesterola v krvi.

V njihovi mehki sredici se skriva tudi cela vojska antioksidantov – ti ščitijo celice pred poškodbami in upočasnjujejo procese staranja. Poleg tega vitamin K podpira zdravje kosti in normalno strjevanje krvi, vitamin B6 pa je nepogrešljiv pri tvorbi nevrotransmiterjev, ki vplivajo na razpoloženje. Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko uživanje fig pomagalo pri uravnavanju krvnega sladkorja, a tu velja poudariti, da gre vseeno za sladek sadež.

In ja, tudi pri figah velja zlato pravilo – zmernost. Čeprav so zdrave, lahko pretiravanje, predvsem s suhimi figami, pomeni preveč sladkorja in kalorij. Prav tako naj bodo previdni tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, saj visoka vsebnost vitamina K lahko vpliva na njihovo delovanje.

Od zajtrka do gurmanske večerje

Fige so kot kameleon v kuhinji – zlahka se prilagodijo sladkim in slanim jedem, vsaki pa dodajo svoj nezamenljiv pridih poletne razkošnosti. Sveže fige so odličen prigrizek same po sebi, a resnično zasijejo, ko jih povežemo z drugimi sestavinami. Na rezini hrustljavega kruha se čudovito ujemajo z mehkimi siri – na primer z briejem ali kozjim sirom – in rahlim curkom medu. Če jim dodamo še rezino pršuta, dobimo prefinjen prigrizek, ki bi ga brez sramu postavili na mizo tudi na svečani večerji.

V solatah se fige lepo povežejo z rukolo, orehi in balzamičnim kisom, pri čemer ustvarijo igro sladkega in pikantnega. Tudi v sladicah imajo posebno mesto – od tartov in pite do preprostega pečenja v pečici z malo medu in cimeta. Njihova naravna sladkost pomeni, da pogosto potrebujemo manj dodanega sladkorja, kar je prijazno tudi do linije.

V slanih jedeh so fige presenetljivo vsestranske: dodamo jih lahko v omake za meso, z njimi obogatimo nadeve za piščanca ali jih uporabimo kot nepričakovano, a čudovito prilogo k pečenemu siru. Seveda pa ne moremo mimo figove marmelade, ki je pravi način, kako okus poletja ujeti v kozarec in ga odpreti tudi sredi zime.

Recept za figovo marmelado – poletje v kozarcu

Če obstaja način, kako si v kuhinjo pripeljati avgust tudi sredi zime, je to zagotovo figova marmelada. Sladka, dišeča in nežno zrnata zaradi drobnih semen, je popolna na toplem kruhu, ob sirni plošči ali celo kot skrivna sestavina v omakah za meso.

Sestavine (za približno 5 manjših kozarcev):

1 kg zrelih svežih fig,
500 g sladkorja (lahko del nadomestimo z rjavim),
sok ene limone,
1 vanilijev strok ali 1 žlička vanilijeve paste (po želji).

Postopek:

Fige operemo, odstranimo peclje in jih narežemo na manjše kose.

V večjem loncu združimo fige, sladkor in limonin sok. Če želimo bolj aromatično marmelado, dodamo prerezan vanilijev strok.

Zmes na zmernem ognju segrevamo, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi, nato temperaturo rahlo povišamo in občasno premešamo.

Kuhamo približno 35–45 minut, odvisno od želene gostote. Za hitrejše zgostitev lahko uporabimo palični mešalnik, a pazimo, da ne razbijemo vseh semen, saj ta dajejo marmeladi značilno teksturo.

Vročo marmelado nalijemo v sterilizirane kozarce, jih dobro zapremo in obrnemo na glavo za 5 minut. Po ohlajanju hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Namig za obstojnost: Če želite, da bo marmelada obstala več kot leto dni, poskrbite, da bodo kozarci res dobro sterilizirani (10 minut v pečici pri 100 °C ali prekuhani v vodi) in da bo marmelada ob polnjenju vrela.

Ker sezona fig traja le kratek čas, velja vsak trenutek izkoristiti – pa naj bo to s preprostim ugrizom v svež sadež, pripravo dišeče marmelade ali z vključevanjem fig v vsakdanje jedi.

Njihova sladkost in nežna tekstura prinašata pridih poletja tudi v najbolj preproste obroke, hkrati pa nam ponujata bogastvo hranil, ki jih telo zna ceniti. Ko boste naslednjič na tržnici zagledali tisto popolno košaro, jo vzemite brez pomisleka – in si dovolite, da vas ta mali, a veličasten sadež popelje naravnost v srce poletja.