KUHINJA.COM | Sestavina, ki naredi omamno dobre palačinke (in originalni francoski recept) ...
|
Ponedeljek, 08.September 2025 ob 6:35:22
| 
 |
|
|
S čim najraje mažete palačinke? Z nutello? Marmelado? Morda s stepeno smetano? Če znate narediti originalno francosko testo, boste potrebovali samo to skromno sestavino.
Od nekdaj obožujem palačinke. Gotovo se marsikdo lahko poistoveti s tem stavkom. A moram priznati, da sem šele letos poleti poskusila zares božanske. Spekel jih je neki Francoz v koči na delti reke Some na severu Francije, bile pa so tako preproste in polnega okusa, da jih ne prekašajo niti najbolj dekadentni nadevi, s katerimi pri nas polnimo to priljubljeno sladico. Vas zanima, kaj je bilo v njih?
Pravzaprav sta bili v nadevu le dve sestavini: slano normandijsko maslo in navadni sladkor. In to je bila tako bombastična kombinacija, da si človek ne bi mogel želeti nič slajšega.
No, seveda je svoje naredilo tudi testo. Francozi namreč sladke palačinke oz. crêpes v množini (ena palačinka je v francoščini une crêpe) pripravljajo drugače kot mi. Nobene mineralne vode ne dajejo v testo. Kaj šele druge dodatke, kot so soda bikarbona, pecilni prašek, olje ali voda. Tudi rumenjakov in beljakov ne stepajo ločeno, na posebne moke ali celo brezglutenske različice pa se pri sladkih crêpes gladko malo požvižgajo.
Če hočete pripraviti res omamno dobre palačinke, je skrivnost v magični francoski sestavini, ki naredi vsako jed boljšo. To je kakopak maslo!
Tole je preverjeni recept, ki ga sama zdaj brez izjeme pripravljam doma, omislila pa sem si seveda še francosko litoželezno palačinkarsko ponev, na kateri testo raztegneš z leseno valjasto palčko, obrača pa s posebno leseno lopatico, ki po obliki spominja na kratek meč.
Tehnika zahteva nekaj poskusov, da vam preide v kri, a ko jo enkrat obvladate, ne boste palačink nikoli več pekli v ponvah s premazi proti prijemanju, saj je rezultat na litoželezni površini res edinstven.
Recept
Za testo za deset velikih palačink potrebujemo samo pet oziroma šest sestavin:
4 jajca
3 žlice sladkorja (po želji ga lahko izpustite)
ščep soli
500 ml mleka
50 g masla
250 g moke
Postopek je preprost:
Mleko in maslo damo v kozico in nekoliko segrejemo na kuhališču, da se maslo stopi. Medtem zmešamo jajca, sladkor in ščep soli ter jim nato dodamo segreto maslo in mleko (pazite, da ne bo mleko prevroče, saj lahko to koagulira jajca). Na koncu dodamo še moko in dobro premešamo, da bo testo brez grudic. Pustimo počivati vsaj 20 minut.
Preden se lotimo peke, testo še nekoliko razredčimo z mlekom ali vodo. Med počivanjem se namreč testo zgosti in če bi ga uporabili kar takšnega, bi bil rezultat debele in gumijaste palačinke. Za peko zares finih in tankih francoskih crêpes pa potrebujemo bolj tekočo maso.
Na litoželezni ponvi počasi segrejemo košček masla, lahko tudi žičko nevtralnega rastlinskega olja, kot je denimo sončnično, ter s papirnato brisačko maščobo nekoliko popivnamo in razmažemo po celotni površini. Cilj je namreč, da je ponev le rahlo namaščena, da se testo ne bo prijelo, ne pa da palačinke plavajo v olju.
Na segreto in namaščeno ponev nato vlijemo zajemalko testa ter ga s posebno leseno paličico v krožnem gibu raztegnemo po površini. Po minuti oziroma, ko testo na vrhu ni več mokro, palačinko z leseno lopatico obrnemo. Če boste pekli na zmernem ognju, bodo palačinke zlato rumene barve in mehke, da jih bo lahko zlagati, če jih boste zapekli do rjavega pa bodo preveč krhke in hrustljave ter se bodo lomile.
 Testo mora biti dovolj redko, da ga lahko s posebno leseno paličico zelo na tanko raztegnemo na litoželezni ponvi. Foto: Shutterstock
Od kod izvirajo palačinke?
Na severu Francije so priljubljene tudi slane palačinke, ki jim pravijo galettes, vendar so te vedno pripravljene z ajdovo moko in ne vsebujejo sladkorja.
Nadevajo jih s sirom, šunko, gobami, pečenim jajcem, zelenjavo, ponekod celo z morskimi sadeži in jih postrežejo zložene v pisemski ovojnici podoben pravokotnik. Galettes so pravzaprav predhodnice sladkih crêpes, legenda pa pravi, da jih je v 13. stoletju iznašla neka gospodinja v Bretaniji, ko ji je ajdova kaša, ki jo je kuhala v kotličku na ognjišču, po nesreči padla na razbeljeni kamen in se zapekla v ploščato palačinko.
Zgodovinarji si niso enotni glede te zgodbe, nekateri trdijo, da so bile palačinke iznajdene že veliko prej, in res je različice pečenega ploščatega testa mogoče zaslediti v številnih svetovnih kulturah. Vendar pa je v legendi o prvih ajdovih palačinkah iz Bretanije vsaj nekaj resnice, saj je ta severozahodna francoska regija z vlažnim oceanskim podnebjem od nekdaj pridelala veliko ajde.
V Franciji (pa tudi Belgiji) še danes slavijo praznik palačink, znan pod imenom »Le Jour des Crêpes« (dan palačink, op. p.). Obhajajo ga na svečenico 2. februarja, in simbolizira prehod iz zime v pomlad, saj zlatorumene okrogle palačinke ponazarjajo sonce in njegovo naraščajočo moč. Praznik naj bi izviral iz leta 472, ko naj bi papež Gelazij I. palačinke postregel francoskim romarjem, ki so na svečenico prišli v Rim.
Francozi sladke palačinke ne zvijajo, ampak jih preložijo na četrtino, saj na ta način nadev ne izteka, medtem ko jih jedo. Foto: Shutterstock
To je najboljša marmelada za palačinke
In še ena posebnost, ki sem jo domov prinesla iz letošnjega roadtripa po severu Francije: od vseh marmelad na palačinkah najbolj tekne čista rabarbarina, ki sem jo našla v Normandiji.
Če palačinko še na vroči ponvi najprej namažete s slanim maslom, nato pa prepognete in na vrh nadevate nekaj žličk rabarbarine marmelade, boste v nekaj trenutkih in z bistveno manj truda dobili sladico, ki po okusu spominja na čudovito uravnoteženo rabarbarino pito. Poskusite, ne bo vam žal.
|
| Zadnji poseg: Ponedeljek, 08.September 2025 ob 6:41:07 |
|
 Komentarji 0
Ni komentarjev ......
 Opomba:
Gostom je komentiranje dovoljeno ...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 265 branj, 81 tiskanj,  Odzivi: 0 |
|
|
|
...