| |
|
|
| |
1905 se je rodil slovenski pesnik, esejist in prevajalec Božo Vodušek. Napisal je Odčarani svet.
V Ljubljani je v letih 1912–1917 obiskoval osnovno šolo, od 1916 do 1924 klasično gimnazijo. Leta 1924 se je vpisal na študij romanistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, vendar je večji del študija preživel v tujini – Münchnu, Dunaju, Parizu, Pragi. V teh letih se je intenzivno zanimal za jezikoslovje. Diplomiral je leta 1928 v Ljubljani iz romanskih jezikov in književnosti. Vpisal se je še na pravno fakulteto in pravo dokončal leta 1932. Kot odvetniški pripravnik je bil v službi v Ljubljani, Višnji Gori, na Ptuju in v Mariboru. Avgusta 1939 je postal samostojni odvetnik v Črnomlju in to ostal do septembra 1943, ko je odšel v partizane. Po osvoboditvi je opravljal v Ljubljani razna pravna dela, od leta 1953 je bil znanstveni sodelavec v Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU. Upokojen je bil konec leta 1973. Zadnja leta se je ukvarjal z jezikoslovjem in s pesniško prevajalskim delom.
Osrednji del Voduškovega ustvarjanja zavzemajo pesmi. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v 30. letih preusmeril v intelektualno zahtevno kritično in satirično poezijo nove stvarnosti, oblikovano v sonetih in romanskih baladah. Najznačilnejše pesmi iz zrelega obdobja so Nezadovoljni Narcis, Onstranski obup, Pastel, Začarani krog. Leta 1939 je svoje pesmi izdal v knjigi Odčarani svet. Pred letom 1931 je pripadal katoliškemu kulturnemu krogu, zato je objavljal v Domu in svetu. Nato je objavljal v zborniku Krog in v Sodobnosti, od leta 1935 pa tudi v Modri ptici, Ljubljanskem zvonu, Obzorjih. Tam je objavil pesmi Pomladni veter, Pesem ob ločitvi, Zdravica v ranem jutru. Po vojni je napisal in objavil manjše število pesmi moderne alternativne lirike, v kateri se kaže poglobljena deziluzija. Pesmi Rojstvo Adamovo, Ko smo Prometeji neugnani, Bleščeča tihota visokega dne, Odisejski motiv sodijo med najvišje dosežke povojne poezije. Odrekel se je zvočnosti in mehki ritmičnosti novoromantičnega verza, zavrgel tudi patos ekspresionizma in si zgradil razumsko zapleten jezik z zamotano skladnjo. S slogom in verznim ritmom je prenovil klasične oblike, zlasti sonet. Leta 1967 je za pesniško delo dobil Prešernovo nagrado.
Eseje je objavljal v Križu na gori, Domu in svetu, zborniku Krog, v Sodobnosti, Ljubljanskem zvonu. Leta 1937 je objavil psihološko kritično razpravo o Ivanu Cankarju samostojno v knjigi.
V mladosti je prevajal pesmi G. Trakla in nadaljeval s prevodi del A. S. Puškina, vrh je dosegel s prevajanjem Goethejevih in Baudelairovih del. Prevedel je nekaj proznih del (A. Gide, T. Dreiser, A. France, I. Silone, J. Conrad).
Pomembno je Voduškovo jezikovno delovanje. Z razpravo Za preureditev nazora o jeziku posega v tradicionalistično slovensko jezikoslovje predvsem z jezikovnim funkcionalizmom kot pomembnim načelom knjižno-jezikovne ustreznosti. Ob izidu Slovenskega pravopisa je bil v razpravah kritičen do neupoštevanja socialno in funkcijskozvrstne členitve jezika. Za njegovo jezikovno delovanje je bilo pomembno študijsko izpopolnjevanje v Parizu (1925–27), v Pragi (1928–29).
Bibliografija
Samostojne publikacije
* Za preureditev nazora o jeziku. Ljubljana: [založili sotrudniki], 1933.
* Ivan Cankar. Ljubljana: Hram, 1937.
* Odčarani svet: pesmi. Ljubljana: Modra ptica, 1939.
* Izbrane pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966.
* Pesmi. Ur. J. Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.
Prevodi
* André Gide: Ozka vrata [La porte etroite]. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931.
* Johan Bojer: Izseljenc: romani. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931.
* France Anatole: Bogovi so žejni [Les Dieux ont soif]. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1951.
* Ignazio Silone: Fontamara. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1952.
* Johann Wolfgang von Goethe: Faust. Prevedla Božo Vodušek in Erika Vouk. Ljubljana: DZS, 1955.
* György Lukács: Goethe in njegov čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1956.
* Aleksandr Sergejevič Puškin: Pesmi [Stihovrenja] / Dve pravljici [Dve skazki]. Prevedli Mile Klopčič, Oton Župančič, Božo Vodušek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
* Johann Wolfgang von Goethe: Goethew. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
* Johann Wolfgang Goethe: Goethe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
* Tin Ujević: Ujević. Ur. Veno Taufer. Ljubljana: Mladinska knjiga,1975.
* Gottfried Benn: Benn. Prevedla Božo Vodušek in Peter Levec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.
* Christa Wolf: Kasandra: štiri predavanja: pripoved. Prevedli Anja Uršič, Anton Sovre, Kajetan Kovič, Edvard Kocbek, Božo Vodušek. Maribor: Obzorja, 1989.
Izbrane razprave
* Pripombe k Slovenskemu pravopisu. Ljubljana: Novi svet, 1950.
* O slovenskem pravopisu in o jezikovnih načelih. Ljubljana: Slovenski poročevalec, 1951.
* Historična razprava in historična izreka. JiS 4 (1959).
* Poročilo o delu za veliki slovenski besednjak. JiS 6 (1960).
* O leksikografskem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov. JiS 7 (1961).
* Grundsätzliche Betrachtungen über den melodischen verlauf der Wortakzente in den zentralen slowenischen Mundarten. Linguistica (1961).
* Pomenska ureditev glagola »vzeti«, izdelana na podlagi leksikološkega materiala iz kartotečne zbirke SAZU. JiS 7 (1962).
* Odisejski motiv. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana 1 (1989/90).
O njem
* Katarina Šalamun-Biedrzycka: Anton Vodnik i Božo Vodušek. Literatura na świecie 6 (1975).
* Tomaž Toporišič: Odčarana osemdeseta leta in Božo Vodušek. Nova revija 81/82 (1989).
* Vid Snoj: Etični konflikt s krščanstvom v pesništvu Boža Voduška. Ljubljana, 1999.
* Boris Paternu: »Uporni angel« slovenske literature. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 1996. ...
 |
1905 se je rodil slovenski pesnik, esejist in prevajalec Božo Vodušek. Napisal je Odčarani svet.
V Ljubljani je v letih 1912–1917 obiskoval osnovno šolo, od 1916 do 1924 klasično gimnazijo. Leta 1924 se je vpisal na študij romanistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, vendar je večji del študija preživel v tujini – Münchnu, Dunaju, Parizu, Pragi. V teh letih se je intenzivno zanimal za jezikoslovje. Diplomiral je leta 1928 v Ljubljani iz romanskih jezikov in književnosti. Vpisal se je še na pravno fakulteto in pravo dokončal leta 1932. Kot odvetniški pripravnik je bil v službi v Ljubljani, Višnji Gori, na Ptuju in v Mariboru. Avgusta 1939 je postal samostojni odvetnik v Črnomlju in to ostal do septembra 1943, ko je odšel v partizane. Po osvoboditvi je opravljal v Ljubljani razna pravna dela, od leta 1953 je bil znanstveni sodelavec v Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU. Upokojen je bil konec leta 1973. Zadnja leta se je ukvarjal z jezikoslovjem in s pesniško prevajalskim delom.
Osrednji del Voduškovega ustvarjanja zavzemajo pesmi. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v 30. letih preusmeril v intelektualno zahtevno kritično in satirično poezijo nove stvarnosti, oblikovano v sonetih in romanskih baladah. Najznačilnejše pesmi iz zrelega obdobja so Nezadovoljni Narcis, Onstranski obup, Pastel, Začarani krog. Leta 1939 je svoje pesmi izdal v knjigi Odčarani svet. Pred letom 1931 je pripadal katoliškemu kulturnemu krogu, zato je objavljal v Domu in svetu. Nato je objavljal v zborniku Krog in v Sodobnosti, od leta 1935 pa tudi v Modri ptici, Ljubljanskem zvonu, Obzorjih. Tam je objavil pesmi Pomladni veter, Pesem ob ločitvi, Zdravica v ranem jutru. Po vojni je napisal in objavil manjše število pesmi moderne alternativne lirike, v kateri se kaže poglobljena deziluzija. Pesmi Rojstvo Adamovo, Ko smo Prometeji neugnani, Bleščeča tihota visokega dne, Odisejski motiv sodijo med najvišje dosežke povojne poezije. Odrekel se je zvočnosti in mehki ritmičnosti novoromantičnega verza, zavrgel tudi patos ekspresionizma in si zgradil razumsko zapleten jezik z zamotano skladnjo. S slogom in verznim ritmom je prenovil klasične oblike, zlasti sonet. Leta 1967 je za pesniško delo dobil Prešernovo nagrado.
Eseje je objavljal v Križu na gori, Domu in svetu, zborniku Krog, v Sodobnosti, Ljubljanskem zvonu. Leta 1937 je objavil psihološko kritično razpravo o Ivanu Cankarju samostojno v knjigi.
V mladosti je prevajal pesmi G. Trakla in nadalj s prevodi del A. S. Puškina, vrh je dosegel s prevajanjem Goethejevih in Baudelairovih del. Prevedel je nekaj proznih del (A. Gide, T. Dreiser, A. France, I. Silone, J. Conrad).
Pomembno je Voduškovo jezikovno delovanje. Z razpravo Za preureditev nazora o jeziku posega v tradicionalistično slovensko jezikoslovje predvsem z jezikovnim funkcionalizmom kot pomembnim načelom knjižno-jezikovne ustreznosti. Ob izidu Slovenskega pravopisa je bil v razpravah kritičen do neupoštevanja socialno in funkcijskozvrstne členitve jezika. Za njegovo jezikovno delovanje je bilo pomembno študijsko izpopolnjevanje v Parizu (1925–27), v Pragi (1928–29).
Bibliografija
Samostojne publikacije
* Za preureditev nazora o jeziku. Ljubljana: [založili sotrudniki], 1933.
* Ivan Cankar. Ljubljana: Hram, 1937.
* Odčarani svet: pesmi. Ljubljana: Modra ptica, 1939.
* Izbrane pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966.
* Pesmi. Ur. J. Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.
Prevodi
* André Gide: Ozka vrata [La porte etroite]. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931.
* Johan Bojer: Izseljenc: romani. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931.
* France Anatole: Bogovi so žejni [Les Dieux ont soif]. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1951.
* Ignazio Silone: Fontamara. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1952.
* Johann Wolfgang von Goethe: Faust. Prevedla Božo Vodušek in Erika Vouk. Ljubljana: DZS, 1955.
* György Lukács: Goethe in njegov čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1956.
* Aleksandr Sergejevič Puškin: Pesmi [Stihovrenja] / Dve pravljici [Dve skazki]. Prevedli Mile Klopčič, Oton Župančič, Božo Vodušek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963.
* Johann Wolfgang von Goethe: Goethew. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
* Johann Wolfgang Goethe: Goethe. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
* Tin Ujević: Ujević. Ur. Veno Taufer. Ljubljana: Mladinska knjiga,1975.
* Gottfried Benn: Benn. Prevedla Božo Vodušek in Peter Levec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.
* Christa Wolf: Kasandra: štiri predavanja: pripoved. Prevedli Anja Uršič, Anton Sovre, Kajetan Kovič, Edvard Kocbek, Božo Vodušek. Maribor: Obzorja, 1989.
Izbrane razprave
* Pripombe k Slovenskemu pravopisu. Ljubljana: Novi svet, 1950.
* O slovenskem pravopisu in o jezikovnih načelih. Ljubljana: Slovenski poročec, 1951.
* Historična razprava in historična izreka. JiS 4 (1959).
* Poročilo o delu za veliki slovenski besednjak. JiS 6 (1960).
* O leksikografskem ugotavljanju in urejevanju besednih pomenov. JiS 7 (1961).
* Grundsätzliche Betrachtungen über den melodischen verlauf der Wortakzente in den zentralen slowenischen Mundarten. Linguistica (1961).
* Pomenska ureditev glagola »vzeti«, izdelana na podlagi leksikološkega materiala iz kartotečne zbirke SAZU. JiS 7 (1962).
* Odisejski motiv. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana 1 (1989/90).
O njem
* Katarina Šalamun-Biedrzycka: Anton Vodnik i Božo Vodušek. Literatura na świecie 6 (1975).
* Tomaž Toporišič: Odčarana osemdeseta leta in Božo Vodušek. Nova revija 81/82 (1989).
* Vid Snoj: Etični konflikt s krščanstvom v pesništvu Boža Voduška. Ljubljana, 1999.
* Boris Paternu: »Uporni angel« slovenske literature. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 1996. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
